Mednarodna matematična olimpijada

Matematična tekmovanja so imela pomembno vlogo v zgodovini mnogih držav. Že Stari Grki so se poskušali v reševanju geometrijskih problemov. V 16. stoletju so matematiki v Italiji poskušali rešiti kubične enačbe, v Franciji pa so organizirali matematična tekmovanja že v 18. stoletju. Eötvöseva tekmovanja, ki so jih organizirali od leta 1894 na Madžarskem, so bila še najbolj podobna današnjim matematičnim tekmovanjem. Prva matematična olimpijada je bila izvedena v Leningradu (današnji Sankt Petersburg) leta 1934, ki sta jo pripravila B. N. Delone in G. M. Frijtengolts.

Prvo mednarodno matematično olimpijado so organizirali v Romuniji. Tja so povabili predstavnike Madžarske, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije in ZSSR. Za tem so mednarodno matematično olimpijado gostile posamezne države udeleženke. Sčasoma se je število držav, katerih dijaki so tekmovali na olimpijadah, večalo. Državam tedanjega vzhodnega bloka se je leta 1963 pridružila Jugoslavija (SFRJ), katere del je bila tudi Slovenija. Odtlej so na matematični olimpijadi tekmovali tudi slovenski srednješolci, ki so bili v ekipi skupaj s sovrstniki iz drugih jugoslovanskih republik. Leta 1993, ko je sodelovalo na 34. mednarodni matematični olimpijadi v Istanbulu v Turčiji že 73 držav, je Slovenija prvič nastopila s svojo ekipo. Mednarodna matematična olimpijada je dandanes najbolj prestižno matematično tekmovanje srednješolcev z vseh koncev sveta.

V začetnih letih je lahko v ekipi vsake sodelujoče države tekmovalo do 8 srednješolcev. Leta 1982 so to število znižali na 4, a so ga že leto za tem zvišali na 6 in ta odločitev še zmeraj velja. Tekmovalec ne sme biti starejši od 20 let in ne sme obiskovati nikakršnega izobraževanja, višjega od ranga srednje šole. Posamezen dijak lahko večkrat tekmuje na mednarodni matematični olimpijadi, vse dokler ustreza predvideni starostni omejitvi in šolski izobrazbi.

V delegaciji vsake sodelujoče države sta poleg ekipe z največ 6 tekmovalci še član mednarodne tekmovalne komisije, ki je hkrati vodja delegacije, in vodja ekipe. Vsak tekmovalec rešuje po 3 naloge v dveh zaporednih dneh. Naloge so vredne po 7 točk, izdelek pa se točkuje s celim številom točk.

Država gostiteljica mednarodne matematične olimpijade je dolžna povabiti vse države, ki so se udeležile predhodnih olimpijad. Vsaka vabljena država lahko predlaga do 6 predlogov nalog. Država gostiteljica ne sme predlagati nalog, pač pa sestavi posebno komisijo, ki pregleda prispele predloge in pripravi primeren izbor okrog 30 nalog. V zadnjih letih je bil po navadi pripravljen tudi poseben seznam 12 nalog, izmed katerih bi bilo po mnenju članov te komisije še najbolj primerno izbrati 6 tekmovalnih nalog.

Končno besedo pri izboru tekmovalnih nalog ima mednarodna tekmovalna komisija, ki jo sestavlja po 1 član iz vsake sodelujoče države. Predsednika tekmovalne komisije imenuje država gostiteljica. Odločitve komisije se sprejemajo z navadno večino pri glasovanju. Uradni jeziki mednarodne matematične olimpijade so angleščina, francoščina, nemščina in ruščina. Zaradi velikega števila sodelujočih držav, v katerih je španščina uradni jezik, se tudi španščina neuradno tolmači kot uradni jezik. Zadnja leta potekajo vse seje mednarodne tekmovalne komisije v angleščini, ostali jeziki se uporabljajo le, če je to potrebno zaradi odpravljanja morebitnih nesoglasij.

Ker mora mednarodna tekmovalna komisija izbrati tekmovalne naloge, se sestane nekaj dni pred uradnim začetkom olimpijade, odmaknjena od mesta, kjer poteka olimpijada. Člani komisije prejmejo izbor predlogov tekmovalnih nalog in ga pregledajo še pred sejami komisije, na katerih bodo dokončno izbrali tekmovalne naloge. Častna dolžnost vsakega člana komisije je, da opozori na predloge nalog, ki so širše znani, objavljeni v revijah ali knjigah oziroma uporabljeni na pripravah v posameznih državah. Nekateri predlogi nalog so zavrženi, ker so po mnenju članov komisije prelahki ali pretežki. Ko je 6 tekmovalnih nalog izbranih, se pripravi besedilo le-teh v angleškem jeziku, nato v preostalih uradnih jezikih in končno še v vseh drugih jezikih, tako da dobi vsak tekmovalec naloge v svojem jeziku. Člani mednarodne tekmovalne komisije pregledajo zapise nalog v vseh jezikih, da bi se prepričali o ustreznosti prevodov.

Ko so naloge praktično nared, prispejo ekipe sodelujočih držav skupaj s svojimi vodji. Olimpijada se tedaj uradno začne s posebno otvoritveno slovesnostjo, v naslednjih dveh dneh pa se tekmovalci spopadejo z nalogami. Naloge rešujejo vsak v svojem jeziku, za reševanje imajo vsak dan po 4 ure in pol. Sledijo dnevi z bolj razvedrilno vsebino, kot so izleti, ogledi in športna tekmovanja. Tekmovalci se družijo, poklepetajo o tem in onem, zabavajo in sklepajo prijateljstva. V tem času član mednarodne tekmovalne komisije in vodja ekipe iz vsake države pregledata izdelke svojih dijakov ter za vsako nalogo predlagata število točk glede na pripravljen točkovnik. Vsak predlog gre skozi temeljit pregled mednarodnih ocenjevalcev, ki skrbijo za pošteno in korektno vrednotenje.

Mednarodna matematična olimpijada se izteče z zaključno slovesnostjo, na kateri se najboljšim tekmovalcem podelijo zlate, srebrne in bronaste medalje. Olimpijada je tekmovanje posameznikov, ne ekip. Medalje prejme kvečjemu polovica vseh nastopajočih srednješolcev. Števila podeljenih zlatih, srebrnih in bronastih medalj so približno v razmerju 1 : 2 : 3, zlato medaljo dobi največ 1/12 vseh tekmovalcev, zlato ali srebrno medaljo pa največ 1/4 vseh tekmovalcev. Da bi motivirali čim več tekmovalcev in jih vzpodbudili k popolnemu reševanju posameznih nalog, dobi posebno pohvalo vsak dijak, ki je v celoti rešil vsaj eno nalogo, a ni prejel medalje.

Zgodovina MMO
#	Leto	Država	Mesto	Število držav	Število tekmovalcev	Država z največ točkami
1	1959	Romunija	Brašov	7	52	Romunija
2	1960	Romunija	Sinaia	5	39	ČSR
3	1961	Madžarska	Veszprem	6	48	Madžarska
4	1962	ČSR	Česke Budejovice	7	56	Madžarska
5	1963	Poljska	Wroclaw	8	64	ZSSR
6	1964	ZSSR	Moskva	9	72	ZSSR
7	1965	NDR	Berlin	10	80	ZSSR
8	1966	Bolgarija	Sofija	9	72	ZSSR
9	1967	Jugoslavija	Cetinje	13	99	ZSSR
10	1968	ZSSR	Moskva	12	96	NDR
11	1969	Romunija	Bukarešta	14	112	Madžarska
12	1970	Madžarska	Keszthely	14	112	Madžarska
13	1971	ČSR	Žilina	15	115	Madžarska
14	1972	Poljska	Torun	14	107	ZSSR
15	1973	ZSSR	Moskva	16	125	ZSSR
16	1974	NDR	Erfurt	18	140	ZSSR
17	1975	Bolgarija	Burgas	17	135	Madžarska
18	1976	Avstria	Lienz	18	139	ZSSR
19	1977	Jugoslavija	Beograd	21	155	ZDA
20	1978	Romunija	Bukarešta	17	132	Romunija
21	1979	Velika Britanija	London	23	166	ZSSR
22	1981	ZDA	Washington	27	185	ZDA
23	1982	Madžarska	Budimpešta	30	119	Nemčija
24	1983	Francija	Pariz	32	186	Nemčija
25	1984	ČSR	Praga	34	192	ZSSR
26	1985	Finska	Joutsa	38	209	Romunija
27	1986	Poljska	Varšava	37	210	ZDA, ZSSR
28	1987	Kuba	Havana	42	237	Romunija
29	1988	Avstralija	Canberra	49	268	ZSSR
30	1989	Nemčija	Braunschweig	50	291	Kitajska
31	1990	Kitajska	Peking	54	308	Kitajska
32	1991	Švedska	Sigtuna	56	318	ZSSR
33	1992	Rusija	Moskva	56	322	Kitajska
34	1993	Turčija	Istanbul	73	413	Kitajska
35	1994	Hong Kong	Hong Kong	69	385	ZDA
36	1995	Kanada	Toronto	73	412	Kitajska
37	1996	Indija	Mumbai	75	424	Romunija
38	1997	Argentina	Mar del Plata	82	460	Kitajska
39	1998	Tajvan	Taipeh	76	419	Iran
40	1999	Romunija	Bukarešta	81	450	Kitajska, Rusija
41	2000	Južna Korea	Taejon	82	461	Kitajska
42	2001	ZDA	Washington	83	473	Kitajska
43	2002	Velika Britanija	Glasgow	84	479	Kitajska
44	2003	Japonska	Tokio	82	457	Bolgarija
45	2004	Grčija	Atene	85	486	Kitajska
46	2005	Mehika	Merida	91	513	Kitajska
47	2006	Slovenija	Ljubljana	90	498	Kitajska
48	2007	Vietnam	Hanoi
49	2008	Španija	Granada
50	2009	Nemčija	Bremen